Tuesday, April 04, 2006

Nekatera vprašanja glede Baskije

Španska vlada pred španskimi sodišči in tudi pred organi EU zastopa stališče, da ima pravico, da ne dovoli registracije strank, ki domnevno delujejo v povezavi s terorističnimi skupinami, s čimer upravičuje svoj boj zoper politične stranke, ki naj bi bile povezane s baskovsko oboroženo skupino ETO.

Problem je v tem, da do sedaj ni bilo dokazano, da je imela katerikoli baskovska stranka povezave z ETO. Vse temelji na domnevah, pri čemer španski kazenski zakonik ne zahteva gotovosti za pregon takšnih kaznivh dejanj. Tudi pri odmeri kazni za kazniva dejanja so razlike med Baskijo in ostalo Španijo smešne. Za nameren požig smetnjaka v Bilbu lahko storilec dobi do deset let zaporne kazni, medtem pa v sosednji špansko asimilirani Galiciji za ista kazniva dejanja, sodišča določajo kazen do enega leta pogojna. Podobnih primerov je še veliko.

Španija si vse od njihove državljanske vojne v tridesetih letih prešnjega leta ne spoštuje načela vladavine prave, temveč se na vse kriplje prizadeva ohraniti umetno državno tvorbo pri življenju. Celotna zadeva s političnega vidika zelo spominja na bivšo Jugoslavijo pred razpadom, Baskija pa na našo državo pred letom devetdeset.

5 Comments:

At 2:31 AM, Blogger Luka Lisjak said...

Mislim, da je procedura, ki predvideva t.i. Ley de terrorismo taka: državno tožilstvo lahko ob sumu, da je določena stranka strukturno vezana na teroristične organizacije, poda predlog Vrhovnemu sodišču, da taki stranki prepove registracijo (in s tem pravico, da nastopi na volitvah). Ta zakon je bil narejen ad personam proti Batasuni. Ta stranka (ki je večkrat spremenila ime: pred prepovedjo se je imenovala Euskal herraitok ni nikoli skrivala, da je politično krilo ETE. Oz. lahko bi rekli kar politično predstavništvo ETE (saj je politično krilo ETE, zbrano okoli stranke EE, izgnilo že na začetku devetdesetih let).
In dejansko se je s tem zakonom lahko prepovedala le Batasuna. Ravno lansko leto je skupinica žensk iz Batasuninega kroga ustanovila stranko EHAK (Komunistična stranka baskovskih dežel), za katero so vsi vedeli, da je v bistvu krinka za Batasuno (sam Otegi -predsednik Batasune- je nastopal na njenih mitingih), samo tožilstvo ni niti posredovalo ovadbe, ker dotičnim ustanoviteljem ne bi bilo mogoče dokazati stika s teroristi v protizakonite namene. Tako je stranka obstala in na volitvah dobila 12% glasov (na veliko veselje prav španske desnice, ker je s tem nacionalistično koalicijo PNV-EA-EB prikrajšala za absolutno večino in s tem pokopala Plan Ibarretxe).

Glede požiganja smetnjakov je mogoče res (tudi jaz sem slišal nekaj podobnega): samo mislim, da to ureja baskovski in ne državni kazenski zakonik. Baskiji pa že 25 let vlada Baskovska nacionalna stranka (PNV/EAJ).

Sicer tudi jaz podpiram Baske v njihovih zahtevah. Problem je v tem, da je sama baskovska družba zelo razcepljena in to večinoma prav po zaslugi ETE (do katere nimam niti najmanjše simpatije in zadnje, kar je potrebno, je, da ji evropska javnost daje potuho: zame je to ena sama fašistična mafija, pa naj se še tolko imajo za domoljube in marksiste).

Upamo vsaj, da se bo ta mora zdaj nehala. Španiji ETA v vsem svojem "slavnem" delovanju ni naredila veliko škode, Baskiji pa ogromno (predvsem moralno in družbeno).

 
At 2:43 AM, Blogger Luka Lisjak said...

Po mojem glavni problem ni v prepovedi strank, ampak v načinu postopanja državne policije (predvsem Guardia Civil) in v tem, da se španski represivni organi nikoli niso znebili razvadice iz frankističnih časov in še vedno mučijo ljudi po zaporih.

Seveda bi se stvar lahko rešila s tem, da bi se zmanjšala na minimum prisotnost španske policije v Baskiji (ki ima itak svojo, Ertzaintza). Samo Španci argumentirajo, da morajo imet še državno policijo v Baskiji zaradi terorizma. Teroristi (oz. vsa "nacionalna levica") pa trdi, da morajo vztrajati pri oboroženem boju (in pri zloglasni kale borroka), ker jih zatira španska policija. No, pa imamo začarani krog. Ki najbolj ustreza španski desnici (ki ji itak gre samo za glasove; BTW: veš, da je dedek od Aznarja bil baskovski nacionalist?) in tudi ETI. V nesrečen položaj pa spravlja ravno zmerne (konservativne) nacionaliste, ki imajo edini neko pametno vizijo za baskovsko prihodnost (za razliko od zmešanih ETInih glav, ki še vedno sanjajo o neki "Socialistični baskovski republiki", "odpravi zasebne lastnine" in podobna jajca).

 
At 5:44 PM, Blogger Miha Movrin said...

Točno, točno. To so prave pripombe. Tudi sam mislim, da med Batasuno in ETO ni nobene prave razlike, ter da sta obe s povsem napačnim pristopom samo škodovali položaju Baskov v Španiji. Rezultat je verjetno ta, da sta danes tako Baskovska identiteta kot samozavedanje samo senci nekdanjih časov.

Pri čemer pa sam za razliko od Jerneja mislim, da je Baske in Katalonce težko primerjati s Slovenci ali npr. Hrvati v SFRJ. Njihove državnotvorne institucije, torej strukture, ki šele omogočijo nastanek nacije, niso bile nikoli tako močne kot pri nas, res pa je, da oni tudi niso doživeli srečnega trenutka "pregrevanja zgodovine," ki ga je za za vzhodni blok pomenilo leto 1989, in ki je bil dejansko eden izmed nujnih pogojev za slovensko osamosvojitev.

Sem pa nekoliko skeptičen do prehitrega sklepanja o "mučilnih" metodah španske policije, če sem prav razumel kolega Lisjaka. Izhajam iz argumenta narave stvari, namreč: 1)Španija je že 20 let članica EU in 2)Frankistični režim ni bil prav nič drugačen od titoističnega, zato tudi "kolektivni spomin" španske policije ne more biti prav posebno drugačen od tistega na podlagi katerega delujejo slovenski policisti. Hočem reči tole: dopuščam, da se na splošno opredeli ravnanje španske policije s standardom "mučenje" toda le ob pogoju, da se z enako strogim standardom presoja tudi delovanje naše policije.

Česar pa, da ne bo pomote, ne izključujem popolnoma, saj vsi poznamo čudovit stavek Greenovega monsinjorja Kihota, ki je policijo primerjal z mlini na veter: "Guardia revolves with every wind."

 
At 7:03 PM, Blogger Luka Lisjak said...

Verjetno se zdim grozno tečen, ker se z nikomer ne strinjam, ampak vendar:
@Miha: bojim se, da je bila policijska represija v Francovi Španiji precej hujša kot v Titovi Jugoslaviji (navsezadnje po letu 1958 v Jugi ni bil nihče obsojen na smrt, v Španiji pa zadnji politični zapornik še nekaj dni pred Francoco smrtjo- in to z "garroto", pa poglej na internetu, kaj je to bila za ena metoda). Glede mučenj pa ... to so dokazane stvari in žal resnične, EU gor al dol. (mislim, da takih slik ne vidiš prav pogosto pri nas: http://www.argazkipress.com/p_5orokorrak/p_galeria_bereziak/6-pol/tortura/argazkiak/arp_gal_bz_003.jpg)

Strinjam pa se, da je Španijo težko primerjati s SFRJ.
Glavni problem je, da med samimi Baski ni konsenza o prihodnosti. V Baskovski avtonomni skupnosti dosežejo stranke, ki se zavzemajo za samostojnost le 52% glasov (v Navarri, ki naj bi bila del samostojne Euskal Herrie pa borih 15%).
V Kataloniji konsenz je: vendar okoli tega, da poskušajo večati avtonomijo znotraj španske države. V Valenciji in na Balearih pa o kakšnih željah po samostojni
Kataloniji ni ne duha ne sluha.

 
At 8:41 PM, Blogger Jernej Letnar said...

Deloma se strinajam z Luko in tudi z Miho. Oba pravilno ugotavljata, da med samimi Baski ni konsenza glede neodvisnosti. Vendar se moramo vprašati zakaj odobravanje samostojne Baskije tako majhno. Zato pa moramo pogledati v podatke o demokrafski strukturi Baskije leta 1945 in leta 2006, in lahko vidimo, da je med tem obdobjem prišlo v Baskiji do velikega prisiljevanja, sprva je Franco načrtno nasaljeval Špance iz Andaluzije v baskovska mesta, kasneje ob gospodarskem razcvetu v osemdesetih in devetdesetih letih, pa je prišlo do prisiljevanja zaradi ekonomskih razlogov. V bistvo je celotna država v Baskiji podobna našim Jesenicam. Poudariti je treba, da met leti 1939 in 1975 v šolah niso učili baskovski jezik, temveč samo španski, ter da je Franco vodil skrbno načrtovano asimilacijsko politiko, podobno tisti v južnoameriških državah. Baski so pod Francom trpeli kot Slovenci pod Mussolinijem med obema svetovnima vojnama.

Glede mučenja pa ima Luka popolnoma prav. Slike so prav gozne, in človek ne more verjet, da se to dogaja v Zahodni Evropi in glede na GDP četrti najbogateješi regiji v EU. Dovolj je le, če človek na hitro prelista letna poročila Baskovskega observatorija za človekove pravice, ki so dosegljiva na spodnjem naslovu:

http://www.behatokia.info/index.php?newlang=eng

 

Post a Comment

<< Home